Zgodbice: Trije prijatelji

Trije prijatelji

Zajček, ježek in muca so najboljši prijatelji na vsem širnem svetu. Skupaj hodijo v vrtec in tudi sicer vse delajo skupaj. In ko bodo enkrat veliki, bodo zagotovo živeli drug z drugim, to vedo že danes!

 

Nadležna okna

Zajček, ježek in muca so v parku. Zajček je prinesel s seboj stari mobilni telefon svoje velike sestre. Vsi trije sedijo na igrišču in si ogledujejo video posnetke. Našli so spletno stran, kjer si lahko vedno znova ogledajo svoje najljubše oddaje iz televizije. Enega za drugim si ogledujejo video posnetke. Nekatere znajo že popolnoma na pamet, drugi so jim še novi.

trije prijatelji gledajo telefonMuca nato želi odpreti drugo spletno stran. Vendar pa se nenadoma pojavijo okna, ki so videti zelo čudno. Zajček to že pozna. Ve, da je treba klikniti zgoraj na "X". Potem oken ni več. Muca se takoj spet pomiri.

Nekaj minut kasneje se spet pojavi tako okno, vendar pa tokrat ne pomaga, ko klikajo na "X". To čudno okno preprosto ostaja. Muca in zajček klikata na vse, vendar nič ne pomaga.

Kaj storiš, če se še ne spoznaš dovolj na računalnik ali mobilni telefon?

Zajček se boji, da ga bo njegova velika sestra oštela. Vseeno previdno odide k njej in jo prosi za pomoč. Vendar, kakšen čudež! Njegova sestra ga ne ošteje. Trem prijateljem pokaže, da je na voljo veliko možnosti, kako se spet pride ven. Najboljša možnost je ta, da se celotna spletna stran, igra ali aplikacija, kjer so pravkar bili, preprosto zapre. In če to ne pomaga, potem je treba napravo popolnoma izklopiti. In pokaže jim, da je na mobilnem telefonu na voljo čisto posebna igra — igra, ki je namenjena samo otrokom njihove starosti! Vsi trije so navdušeni in zadovoljno odkorakajo.

Nekaj dni kasneje to igro že zelo dobro obvladajo in igra jim postaja dolgočasna. Zajček prosi sestro, naj naloži še več iger. Videl je oglas za igro, ki mu je všeč. Vendar pa je velika sestra zgrožena: igra je polna pošasti in tudi bojevati se je treba. „To ni za majhne otroke!“ reče in jim prepove igro. Vsi trije so razočarani.

Vendar zajčku, ježku in muci vseeno nekako uspe, da si igro prenesejo in jo začnejo igrati. Ker še ne znajo brati, preprosto klikajo naprej, vse dokler nenadoma ne postane vse črno, na zaslonu pa se prikažejo glasne in strašno grde pošasti. Muca se prestraši, ježek se kotali in tudi zajček se trese. Zopet stečejo k zajčkovi sestri, saj se spozna na to in jih bo zagotovo lahko zaščitila.

Kaj storiš, če te zaradi igre ali televizijske oddaje postane strah?

Kot so pričakovali, jih je sestra sicer oštela, da so kljub prepovedi igrali igro, ki ni primerna zanje, vendar pa je hkrati vse tri tudi pomirila. Da, zaradi takih slik se lahko pojavi strah. In tudi njo je včasih strah! Ko je zajčka ponoči kdaj strah, se zelo tesno stisne k svoji mami. Ježka potolaži njegov očka in muca spi ob prižgani lučki.

***

Neumne slike

Dežuje. Zato sedijo vsi trije prijatelji pri muci doma za tabličnim računalnikom in delajo fotografije. Imajo res super program, s katerim se lahko fotografije takoj tudi polepšajo. Muci je najbolj všeč vrtinčast veter. Zajček najraje vedno vse naredi zelo barvito. Ježku so najljubše črno-bele slike, na katerih naredi resnično zelo neumen obraz. Na živce mu gre, ker hoče zajček njegove slike vedno narediti tako barvite. Potem mu še muca naredi vrtinčast veter v njegov dolgi smrček, tako da je videti kot odpirač za plutovinaste zamaške. Zdaj je ježku tega dovolj! To je nesramno! Ježek zbeži proč.

Kako prepoznaš, ali je slika do nekoga drugega nesramna?

Mama muca tolaži ježka. Odpravi se do muce in zajčka in vidi, kako oba pravkar delata resnično nesramne slike ježka. Mami muci se seveda to ne zdi zabavno. Končno tudi muca in zajček opazita, da se ježku fotografije ne zdijo prav nič zabavne. „No dobro, potem pač nehajmo!“ reče muca razočarano in začne fotografirati cvetlico, ki stoji za njimi v sobi.

trije prijatelji - ježekVendar pa sta muca in zajček še vedno razpoložena tako, da se šalita na račun ježka. Dražita ga, ker ima tako dolg smrček. In vedno znova se jima zdi, da je nos v obliki odpirača za plutovinaste zamaške resnično videti zelo smešno. Zdaj se ježek postavi pred njiju, upre svoje roke v boke ter zelo glasno in odločno reče: „Nehajta! To mi ni všeč! Tudi vidva ne bi želela, da bi se norčevali iz vaju!“ Potem odide proč in se gre igrat z drugimi otroki iz vrtca. Naslednji dan ježek še vedno noče videti nobenega od njiju. V vrtcu se jima izogiba. Ker so ponavadi vsi trije nerazdružljivi, je to zelo opazno. Vzgojiteljica vpraša zajčka in muco: „Kaj je narobe? Zakaj ježek danes ni z vama?“ Oba jecljata in mrmrata nekaj kot „on je prav neumen.“ Vendar pa jima je v resnici neprijetno, da sta bila tako nesramna do ježka. Tudi vzgojiteljica to opazi in se pogovori z njima. Potem muca končno pove, za kaj gre. Prizna celo, da sta z zajčkom nesramno sliko ježka včeraj poslala tudi miški.

Ježek sploh še ne ve, da je tudi miška že videla sliko. Muca in zajček imata zdaj slabo vest. Končno ju vzgojiteljica prepriča, da se čisto pristno in pošteno ježku opravičita. Vendar pa morata tudi sama tako misliti in ne smeta že naslednji dan nadaljevati s takim obnašanjem! Tako torej oba prijatelja nabereta lep šopek cvetja in ježka iskreno prosita za odpuščanje. Na srečo ju je tudi ježek že malce pogrešal in ni zamerljiv. Končno se vsi trije lahko spet skupaj igrajo!

Ali se zmoreš za neumnost, ki jo narediš, opravičiti? Kdaj je to lahko in kdaj ne?

***

Drago je

Ko pride zajček domov, je njegova sestra zelo jezna. Za svoj stari mobilni telefon je dobila velikanski račun. Igra - tista z grozovitimi pošastmi - je namreč stala zelo, zelo veliko denarja! Pa saj jim je vendar prepovedala, da jo prenesejo! Zakaj se tega niso mogli držati? Zajček še ne dobiva žepnine. Pa tudi sicer še nima svojega denarja in si ne more zares predstavljati, kaj tako visok račun pomeni. „Saj to vendar ne more biti tako hudo,“ pomisli zajček in skomigne z rameni.

Vendar pa velika sestra še naprej divja naokrog. In še to: mobilnega telefona ne bo več. Zajček si ga ne sme več izposoditi. Nizkotno! Zajček je užaljen. Kako bi lahko vedel, da igra nekaj stane? Saj vendar sploh še ne zna brati. Njegova sestra je res neumna!

Česa ne smeš v nobenem primeru početi na računalniku ali mobilnem telefonu?

Vendar ima zajček srečo v nesreči, saj je njegova sestra precej spretna in pametna. Pritožila se je zaradi računa, tako da ji ga zdaj ni treba plačati. To je šlo zelo na tesno! Poleg tega je na mobilnem telefonu nekaj nastavila nekoliko drugače. Zajček zdaj sicer ne more ničesar več namestiti, vendar pa se lahko zopet igra. Kljub temu pa mora biti odslej njegova sestra vedno poleg, če se zajček in njegova prijatelja želijo malce igrati. To gre zajčku sicer malo na živce, vendar pa je glavna stvar, da se lahko zopet igra: „Uh, kar olajšano se počutim, da se je to še enkrat dokaj dobro izšlo.“

***

Nesmiselno

Popoldne, ko sta ježek in muca pri zajčku, se želijo vsi trije spet igrati na mobilnem telefonu. Muca si želi igrati igro „Hello Kitty“. Ima srečo, saj sestra zajklja najde zanimivo igro, v kateri lahko ljudem v frizerskem salonu delaš frizure. Igra ne stane nič in sestra jo namesti. Tako. Je že končano. Vsi trije takoj začnejo. Pritiskajo na vse mogoče gumbe. Ne razumejo prav dobro, kako igra deluje, kajti za to je treba znati brati. Igranje postane kmalu dolgočasno. In muca je slabe volje: „To je tako zoprno. Zakaj naredijo tako igro, da se je ne moremo igrati, samo zato, ker ne znamo brati?“

Kako lahko prepoznaš oglaševanje? So stvari tudi v resničnosti videti tako, kot so predstavljene v oglaševanju?

Sestra zajklja jih razume in išče novo igro za muco. Igro najde, vendar stane nekaj denarja. Je pa zato natanko primerna starosti zajčka in njegovih prijateljev. „No dobro, izjemoma jim kupim to igro. Potem imam pri zajčku tudi nekaj v dobrem,“ si misli sestra zajklja in malim prijateljem vrne mobilni telefon.

***

Dobro je sodelovati

Miški se zdi ježek pravzaprav že dolgo trapast. Videti je drugačen, bode in ne govori veliko. Pa vendar muca in zajček vedno tičita skupaj z ježkom. In miška bi bila tudi rada z njimi. Rada ima zajčka in muco. Ježka pa ravno ne. Tedaj pa se nenadoma spomni! Zajčku reče, da gre lahko z njo na sladoled, vendar samo, če ježek ne bo več njegov prijatelj. Zajček blazno rad je sladoled. Najraje čokoladnega. In mama zajklja ne kupuje sladoleda ravno pogosto. Zajček gre torej z miško na sladoled in se ta dan ne igra več z ježkom. Tako je vendar obljubil miški.

Kako lahko svojim prijateljem rečeš, da nečesa sploh ne želiš? Kako lahko prijatelja pripraviš do tega, da sprejme „ne“ kot odgovor?

Toda naslednji dan je vse pozabljeno. Zajček se spet igra z ježkom. Pa pride miška in reče užaljeno: „Kako se lahko igraš samo z ježkom? Saj sem ti vendar dala sladoled!“ „To je bilo včeraj! Ježek je moj prijatelj,“ odgovori zajček. To miško še bolj užali: „Mislila sem, da sem tvoja prijateljica!“ Zajčku se to ne zdi dobro. Prijateljski je do obeh. Ježek je eden od njegovih najboljših prijateljev. Pa tudi z miško je prijetno. „Ne!“ si misli zajček: „Ježek je zame pomembnejši.“ In nato reče miški, da mu je vseeno, če se ne bo več igrala z njim. Kajti ne dovoli, da ga kdo izsiljuje!

***

Geslo

Danes so vsi trije prijatelji na obisku pri muci doma. Muca ima računalnik. Tako torej trije prijatelji z velikim veseljem rišejo in barvajo v svojem najljubšem programu za risanje. Ko želijo nato svoje slike poslati tudi miški, da bi še z njo delili svoje čudovite umetnine, mora muca nenadoma na stranišče. Zato ostalima dvema na hitro pove svoje geslo: „Moje geslo je "PesMačkaMiš"! Slike lahko na hitro pošljeta kar sama!“

Trije prijatelji - gesloMama muca, ki sedi v sosednji sobi, to sliši in takoj priskoči: „Muca moja, to ni dobra zamisel! Svojega gesla ne smeš izdati NI-KO-MUR! Niti svojim najboljšim prijateljem ne!“ „Ampak zakaj ne?!“ vpraša muca cepetajoče. Mama ji odvrne: „Zato, ker geslo vedno pripada samo eni osebi - ravno tako kot odtis tvojih tačk. Ježek in zajček potrebujeta svoje geslo!“ „Ampak zakaj?“ vpraša muca neučakano. Zdaj mora resnično nujno na stranišče. „Zato, da se ve, da to sporočilo res prihaja od tebe in ne od koga drugega,“ reče mama muca. „Uh!! Ampak to sploh ni pomembno!“ odvrne muca in steče, da ne bo prepozno. „Pa še kako je pomembno!“ reče mama muca. „Geslo je kot zobna ščetka, ki je tudi ne delimo z drugimi in ima vsak svojo!“

Na stranišču muca začne premišljevati: „Mama ima prav! Kaj pa če bi me drugi hoteli potegniti za nos? Tako bi imeli dostop do vseh mojih sporočil. Ne, tega si ne želim!“ Muca se odloči, da bo spremenila geslo takoj, ko njena prijatelja odideta domov. Njeno geslo je pač samo njeno geslo!

Ali veš, kaj je geslo? Čemu ga potrebujemo?

***

Takooo napeto!

Danes je že drugi dan, odkar muca kar ne more in ne more odmakniti svojih tačk od tabličnega računalnika. Ko jo zajček in ježek prideta iskat, da bi se skupaj igrali v parku, ju muca preprosto pošlje stran. „Ne morem zdaj. Narediti moram nekaj pomembnega!“ In še doda: „Mogoče pridem pozneje.“ Vendar muca tudi pozneje ne pride. Tretji dan pa se zajček in ježek ne pustita kar tako odpoditi stran. Želita gledati. Saj tudi sicer na tabličnem računalniku vse delajo skupaj! „No dobro,“ reče muca nestrpno. Potem gredo v otroško sobo, kje muco čaka dirkalna igra. Muca se zna s tem že izredno dobro igrati. Druga dva malo gledata, vendar pa želita potem tudi sama enkrat poskusiti.

Vendar muca tega noče. Igrati hoče sama. Res je jezna na oba in odrine zajčka stran, ko se poskuša približati tablici. Zajček in ježek imata tega dovolj. Umakneta se. Naj muca kar sama igra to neumno igro!

Ali tudi ti kakšno stvar počneš tako rad, da preprosto ne moreš in nočeš nehati? Ali misliš, da bi bilo kljub temu boljše včasih narediti premor?

Naslednji dan še vedno ni nič boljše. Muca je že čisto bleda okrog smrčka in ima utrujene oči. Njenima prijateljema se zdi to smešno, čeprav sta zaradi nje užaljena. Le kako se lahko tako dolgo igra? Muca zagotovo lahko to počne samo zato, ker njene mame že nekaj dni ni doma in ji varuška, ki pazi nanjo, to pusti! Muca se igra in igra. In potem muca zboli in ne pride v vrtec. Njena prijatelja jo prideta obiskat. „Muca leži v postelji in spi,“ jima pove mama muca, ki se je končno vrnila s službene poti. „In zdaj se za začetek en cel teden ne sme igrati.“

Muca se je sicer upirala, ko ji je mama prepovedala igranje, vendar ni to nič pomagalo. Mama je zdaj stroga. Nobenega igranja več, dokler muca ne okreva! In potem samo še od pete do pol šeste ure vsak dan. Konec, zaključeno! Po svoje je muca celo vesela. V resnici namreč sploh ni več vedela, kako naj s tem preneha. Tudi ježek in zajček sta vesela. Končno se bodo lahko zopet skupaj igrali v parku.

***

Mama na mobilnem telefonu

Ježku je resnično dolgčas. Njegova mama je rekla, da mora danes ostati doma, ker kasneje pride na obisk njegova teta. Vendar šele kasneje! Zdaj sedi njegova mama ves čas na kavču in dela nekaj na mobilnem telefonu. Vsakič, ko želi ježek mami nekaj povedati, mu mama na kratko odvrne: „Bodi tiho, ne morem zdaj!“ Ježek je slabe volje. Ker ga njegova mama sploh ne opazi, ježek preprosto odide: „Zajček in muca sta zagotovo v parku in se igrata zabavne igre. Preden pride teta, bom že nazaj.“ Ježek je povsem prepričan, da bo našel svoja prijatelja, in po prstih odide iz stanovanja ter čisto po tiho zapre vrata za seboj. Pot do parka pozna tudi sam, saj ga je navsezadnje njegova mama že dovolj pogosto spremljala. In njegova mama sploh ne opazi, ali je doma ali ne – saj tako ali tako nima časa!

Potem ježek nenadoma ni več popolnoma prepričan: „Ali moram zaviti levo ali desno?“ Ježek je zmeden in zavije v napačno ulico. Nobene sledi ni o parku. Kar nenadoma je videti vse tako drugače kot v njegovem spominu. Kaj neki naj zdaj stori? Plašno se ježek odloči, da se obrne. Kamen se mu odvali od srca, ko čez nekaj časa spet stoji pred vrati svoje hiše. Za kratek čas je celo pomislil, da ne bo več našel poti domov. In ko se ježek ravno postavlja na konice svojih prstov, da bi pozvonil, izza vogala pride njegova teta. „Teta!“ zavpije ježek veselo in ji steče nasproti.

Rešen! Teta pozvoni (ker je ježek še premajhen) in oba gresta gor do mame ježevke. Mama je bila zaskrbljena. Opazila je, da ježka ni. Iskala ga je že povsod. „Potem mama le ni pozabila name?“ pomisli ježek presenečeno. Zdaj se sam počuti slabo. Mame ni želel prestrašiti. Mama objame ježka. Trdno mu obljubi, da naslednjič ne bo celega dneva preživela na mobilnem telefonu, ko bo ježek doma.

Kaj narediš, ko si slabe volje zaradi svojih staršev, ker so ves čas na mobilnem telefonu?

***

To vendar ni babica!

Mama muca si dopisuje z babico muco po mobilnem telefonu. Mala muca je radovedna in hoče vedeti, o čem si pišeta, zato škili v mamin mobilni telefon. Ko vidi sliko babičinega profila, je popolnoma presenečena. „To vendar ni babica!“ reče muca ogorčeno. „Ne,“ ji odgovori mama. „To si ti! Tvoji babici je ta tvoja slika tako zelo všeč, da jo želi pokazati celemu svetu.“ Zdaj je muca kar nekako ponosna, da je babici slika tako všeč. Vendar pa se ji zdi to tudi nekako smešno. „Cel svet me lahko vidi, kako jem sladoled?“ se sprašuje muca. „Ampak saj tudi jaz ne vzamem slike od kogar koli drugega, samo zato, ker mi je slika tako všeč.“

Muca sklene, da se bo pogovorila z babico. Povedala ji bo, da se ji zdi lepo, da je babici všeč ta slika. Tudi muci je babica zelo všeč. Muca ima zelo rada babico muco. Vendar jo bo kljub temu prosila, da si za sliko profila izbere kako drugo sliko. Tako, na kateri je babica.

Kako poveš svoji družini, da ne želiš biti na fotografiji?

Sprva babica muce ne razume prav dobro. Katero sliko? Babica je namreč že zdavnaj pozabila, da uporablja sliko muce kot sliko svojega profila na mobilnem telefonu. Ko ji muca to pokaže, se babica nasmehne, da muci poljubček na čelo in odstrani sliko. Nato prosi muco, da jo fotografira, in to sliko takoj nastavi kot sliko za svoj profil. Muca je zdaj olajšana, saj jo je bilo strah, da bo babica užaljena. Toda njena babica je najboljša babica na vsem svetu.

***

Ne vem natančno

Zajček nekako ni povsem prepričan. Včeraj mu je njegov stric podaril resnično super obesek za ključe. Videti je tako kot mini mobilni telefon. Lahko celo menjaš slike. Tudi ježku se zdi obesek za ključe res čudovit. To zajčka veseli, saj je obesek potem res nekaj zelo posebnega. Ampak kaj, ko je ježek zdaj mogoče zavisten? Morda ježek celo meni, da mora zajček obesek za ključe deliti z ježkom in muco? Morda ježek želi, da zajček vstavi ježkovo sliko namesto slike avtomobila, ki jo ima zdaj. Morda želi ježek obesek za ključe imeti tudi sam?

Zajček je torej ponosen, vendar pa ga je tudi strah. Vesel je, vendar hkrati ne ve, kaj naj zdaj naredi. Zajček kar na enkrat ne ve natančno, kako se počuti. Očka zajec to opazi in ga vpraša, kaj se dogaja, ko ga zvečer odnese v posteljo. Zajček reče: „Nič, očka.“ Ampak očka pozna zajčka in opazi, da je nekaj narobe. Potem pride zajček z resnico na dan: Pove, da ne ve, kako se počuti in kaj naj naredi. Očka pomaga zajčku odkriti, kako se počuti in kaj želi narediti. Takoj ko zajček ve, kako se počuti in kaj lahko zdaj naredi, lahko končno mirno spi. Hvala, očka.

Kaj narediš, ko ne veš natančno, kako se pravkar počutiš?

***

Kaj lahko ljudje vedo o meni?

Muca, ježek in zajček sedijo na igrišču in se igrajo novo igro. Igra se imenuje „Kaj lahko vedo samo najboljši prijatelji.“ Pravkar so si jo izmislili. Vsi trije ugibajo stvari drug o drugem, tiste stvari, ki jih lahko vedo samo oni, torej najboljši prijatelji. Pa se vmeša gospa, ki sedi v bližini. Tudi ona želi postavljati vprašanja. Vendar se muci zdi, da se je to ne tiče in nenadoma zakriči „Ujemi me!“ ter steče stran. Druga dva stečeta za njo. Veliko kasneje vsi trije razpravljajo: Ali bi morali dovoliti, da se tudi gospa igra? Kaj se sme povedati nekomu drugemu in česa ne? Tedaj reče muca, da tudi ona pravzaprav ne mara, da njena mama babici po mobilnem telefonu pripoveduje stvari o njej, čeprav je njena babica najboljša babica na svetu. In mama ježevka je rekla ježku, da tudi po spletu ne sme drugim povedati ničesar, kar se jih ne tiče. Vsi trije se trudijo razmišljati, kaj bi to lahko pomenilo. Njihova imena? Njihova najljubša igra? Ali morda to, česa jih je strah? Čisto natančno pravzaprav ne vedo niti sami. Zato torej vprašajo mamo ježevko in ona jim razloži, da imajo čisto prav: kako jim je ime, kje stanujejo, koliko so stari in kam hodijo v vrtec, vse to so stvari, ki se drugih ne tičejo. In mama ježevka pohvali vse tri: „Tisto z gospo v parku ste pa res dobro naredili! Zelo ste prebrisani!“ Ta pohvala vse tri seveda razveseli in zelo so ponosni, da so prisluhnili svojemu notranjemu čudnemu občutku in se pravilno odzvali.

Česa se tujcem nikoli ne sme pripovedovati o sebi?

***

Dobri prijatelji za vedno

Zajček, muca in ježek so najboljši prijatelji. Vse počnejo skupaj. Tudi če se kdaj prepirajo, se potem hitro pomirijo. In če je enemu od treh kdaj česa dovolj, ostala dva to sprejmeta. Včasih se eden od njih znajde v zagati in potem mu druga dva pomagata in nudita podporo. Vedo, da je njihovo prijateljstvo resnično nekaj zelo posebnega!

Vendar pa svojega gesla kljub temu ne delijo drug z drugim. In tudi neprijetnih slik ne pošiljajo več, ne da bi prej vprašali za dovoljenje – da se ne bi ponovilo tisto s sliko ježka z nosom v obliki odpirača za plutovinaste zamaške. To je preprosto strašansko nizkotno in celo pri najboljših prijateljih privede do prepira.

Zajček, muca in ježek pa se sploh ne marajo prepirati, tudi če se lahko potem resnično dobro pomirijo. Konec koncev želijo, ko enkrat odrastejo, živeti drug z drugim. To vedo že danes!

Kaj narediš, ko se spreš s svojimi najboljšimi prijatelji? Kako se pomirite?

***

Avtorske pravice:

To delo je zaščiteno pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC 3.0 AT: navedba imena (www.saferinternet.at) – nekomercialno
(www.creativecommons.org/licenses/by-nc/3.0/at).
Saferinternet.at, Österreichisches Institut für angewandte Telekommunikation (Avstrijski inštitut za uporabno telekomunikacijo)
Izdelavo izvirnega dela je omogočil Bundesministerium für Digitalisierung und Wirtschaftsstandort der Republik Österreich (Zvezno ministrstvo za digitalizacijo in ekonomske zadeve Republike Avstrije).

LOGO BDW